Mirjam Dular v dvojezični zbirki kratkih zgodb Vzporedni svetovi/Parallel Worlds z izostrenim pesniškim posluhom in natančnostjo filmske kamere razpira prizore, v katerih se iz drobnih premikov – pogleda, besede, geste – rojeva drama moči. Ženske in moški se opazujejo, izmenjujejo, preizkušajo in preobračajo: iz objektiviziranih teles vznikne ranljivost, iz ranljivosti moč; iz naključnih srečanj skoraj obredni trenutki, pri čemer umetnost (slika, kip, glasba) postane drugo ime za željo. Avtorica tekoče menjuje registre – od lucidnega humorja do srhljive bližine zločina, od sanjske logike do hladne stvarnosti, zaradi katere lahko eksplodira nasilje. Njena proza je jasna, ritmična, brez odvečnih kretenj; vsaka replika zadene kot dobro odmerjen takt. Posebnost te pisave je v kombinaciji poetične ostrine in dramaturške ekonomije: stavek je čist, slika precizna, preobrat neizprosen. Dular zaupa bralcu, pusti mu prostor za interpretacijo, a nikoli ne zamegli etične napetosti. Med vrsticami razgali tudi nas same: slovensko zadržanost, zadrego pred skupnim glasom, trmo “naj bo po pravilih”, melanholijo, ki jo včasih raje zamenjamo za urejen videz. In vendar se v teh zgodbah prav ta rezerva razpira – v pesmi, v pogledu, v hipu priznanja, ko razumemo, da pod stereotipom tihe spodobnosti tlijo vročica želja, strahovi in nežnosti. To je knjiga, ki nas ujame “skoraj same v prostoru” – in nas ne pusti več istih.
Zbirka je del knjižne serije Sodobne zgodbe iz Slovenije, s katero želimo sodobno slovensko prozo približati bralstvu zunaj slovenskega prostora.
