Roman Maje Drolec Jeben lajf, ki je leta 2024 izšel pri založbi Hirondelle v zbirki Potonke, se poda naravnost v srčiko družinske drame. Skozi glasova matere Mojce in njenega sina Luka odpira zgodbo treh generacij, zaznamovanih s pomanjkanjem bližine, razpadom družine, ločitvijo, osamljenostjo in odvisnostjo.
V središču ni zgolj vprašanje, kaj se je zgodilo, temveč kako se bolečina prenaša iz ene generacije v drugo – in koliko posameznik sploh lahko uide dediščini odnosov, v katerih je odraščal.
Recenzije in odzivi:
🔴 »Zanimiva, družbeno aktualna, predvsem pa čustveno poglobljeno napisana zgodba.« — dr. Igor Čuhalev
Igor Čuhalev: Družinska vijačnica
V spremnem zapisu »Družinska vijačnica«, ki je objavljen tudi ob koncu romana, dr. Igor Čuhalev poudari večgeneracijsko strukturo pripovedi in način, kako se boleči spomini prenašajo med generacijami.
Kot zapiše:
»Boleči spomini se prenašajo med generacijami in lahko povzročajo vedno nove bolečine.«
Roman po njegovi oceni odlikujeta tudi dva pripovedna glasova, ki bralcu ne ponudita ene same, dokončne resnice. Mojčina in Lukova perspektiva se dopolnjujeta, razhajata in vračata v preteklost, zaradi česar mora bralec sam presojati o odgovornosti, krivdi in možnostih izhoda.
Čuhalev roman sklene z oceno:
»Zanimiva, družbeno aktualna, predvsem pa čustveno poglobljeno napisana zgodba.«
Preberite zapis »Družinska vijačnica« na Jantarni lastovki
Modre novice: roman o usodi treh generacij
O romanu so februarja 2025 ob predstavitvi v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik obširneje pisale tudi Modre novice. Članek posebej izpostavlja dve prvoosebni perspektivi, ne-kronološko zgradbo romana ter bolečine, ki se iz generacije v generacijo vračajo v novih oblikah.
»Roman Jeben lajf se skozi pripovedi mame Mojce in sina Luka […] poglablja v usodo treh generacij, ki tragično zaznamujejo ena drugo.«
Posebno mesto v romanu ima Lukov jezik. Njegova pripoved je zapisana v slengu in pogovornem jeziku, kar bralca približa njegovi notranjosti, jezi, frustraciji in raztreščenemu svetu. Avtorica je ob predstavitvi povedala, da je želela, da bralec začuti, kako Luka doživlja svoje občutke.
Roman po zapisu Modrih novic odpira tudi vprašanja posameznikove vloge v družbi, medgeneracijskih vezi ter teže družbenih pričakovanj. Konec ostaja odprt – brez preproste katarze in brez zagotovila, da se življenje lahko elegantno razreši.
Preberite članek »Jeben lajf: roman o usodi treh generacij« v Modrih novicah
Generatorji zgodb: Maja Drolec
Romanu Jeben lajf je bila julija 2024 posvečena tudi skoraj enourna oddaja Generatorji zgodb na Radiu AGORA.
V predstavitvi oddaje je roman opisan kot pripoved, ki se podaja v »srčiko družinske drame«. Posebej je izpostavljena razlika med jezikoma obeh protagonistov: Lukov žargon ni le znak uporništva, ampak odsev njegovega notranje razbitega sveta, medtem ko se Mojca skozi najtežja obdobja svojega življenja zateka h knjigam in branju.
»Maja Drolec piše za življenje in mu skuša nadeti notranji smisel.«
Oddaja roman bere tudi kot svojevrsten hommage leposlovju: resnično življenje je lahko brutalno, toda literatura ostaja eden od prostorov, skozi katere ga človek poskuša razumeti.
Poslušajte Generatorje zgodb – Maja Drolec: Jeben lajf
Predstavitev v Mestni knjižnici Ljubljana
Oktobra 2024 je bil roman predstavljen tudi v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani, kjer se je z Majo Drolec pogovarjala Gabriela Babnik Ouattara. Mestna knjižnica Ljubljana je ob dogodku zapisala, da so teme razpada družine, pozne zanositve, drogiranja in vprašanja doma ubesedene v »poetičnem in hkrati preciznem jeziku, ki stvari in življenje postavlja na čistino«.
Predstavitev romana v Mestni knjižnici Ljubljana
Ko se zgodbi matere in sina zrcalita druga v drugi
Ena od posebnosti romana je njegova dvojna perspektiva. Mojca poskuša razumeti razpad lastnega življenja in svojo vlogo matere, Luka pa govori iz prostora odvisnosti, jeze, osamljenosti in postopnega izključevanja iz skupnosti.
Zgodbi se ne odvijata druga ob drugi, temveč se odslikavata druga v drugi. Prav zato roman ne ponuja preprostega odgovora na vprašanje, kdo je kriv za »jeben lajf«.
Kot je zapisano ob predstavitvi knjige pri Hirondelle:
»Zgodbi matere in sina se odslikavata druga v drugi, pri čemer pa bralki ali bralcu prepuščata – kaj je tisto, zaradi česar nekdo pripada ali je izključen iz skupnosti.«
Jeben lajf je tako roman o odvisnosti, toda prav toliko je roman o družini. O pomanjkanju ljubezni in posledicah ločitve. O starših in otrocih, ki drug drugega ljubijo, a se kljub temu ne znajo vedno doseči. O življenju, v katerem ni ene same resnice in v katerem se mora vsakdo na koncu vprašati, koliko tistega, kar nosimo, je zares naše – in koliko smo podedovali.
