Polona Campolunghi Pegan se je rodila leta 1979 in živi ter ustvarja v obmejnem prostoru Nove Gorice. Po izobrazbi je zdravnica, specialistka družinske medicine. Piše predvsem poezijo, občasno tudi krajšo prozo. Leta 2017 je izdala pesniško zbirko Sanje o granatnem jabolku, ki jo je Revija Mentor (JSKD) izbrala za najboljšo samozaložniško zbirko leta. Leta 2019 je prejela Mentorjev feferon za protestno pesem Veš, mali, nismo več ljudje in drugo nagrado na Arsovem natečaju za kratko zgodbo V avtobusu nas je bilo kakih osem. Pisanje ji pomeni iskanje smisla in vračanje k sebi – raziskovanje lastnih vzgibov ter vzgibov človeških duš, tako podobnih in hkrati tako različnih.