Lilijana Homovec je bila do sedaj znana predvsem kot pesnica, zato je romaneskni prvenec Nekdo vedno odide prvi svojevrsten novum, pa ne samo zaradi teme, ki jo vpeljuje, odnosa starejše ženske in mlajšega moškega, ter posledično iskanja ljubezni v starejših letih, kar odpre vrsto vprašanj – zmožnosti telesa, spolnosti, bolezni, pač pa tudi v smislu lastne avtopoetike. v romanu Nekdo vedno odide prvi naletimo na edinstveno posameznico – Lilo, za katero se zdi, da smo jo že nekje srečali in da je toliko kot naša znanka. Živi sama v manjšem stanovanju, mož je odšel že pred leti, izvemo, da si je zgradila svoj lasten svet, in da se je z ločitvijo pomirila. Neki svet se je zrušil, toda Lila si je zgradila novega. Lila skoraj ničemur več ne pripada in tudi iz ničesar ni izključena, zdi se, da svoje življenje zgolj živi in da si v skladu z vrednotami, ki jih je prejela v otroštvu, biti delavna, prizadeva ustvariti svoj posel, in to ne kar katerega; vodi cvetličarno Lilijo, s katero je, kot beremo v romanu, »uresničila svoje sanje«, in kar je še pomembnejše, cvetličarna ji omogoča finančno neodvisnost. Tisto, kar je presežno v romanu Nekdo vedno odide prvi, je, da njena avtorica premore redko kvaliteto združevanja misli in situacije. Celotna struktura romana je takšna, da je treba za to, da bi se ljubezen lahko potrjevala, biti izpostavljen bolečini in ranljivosti. Bolj kot okoli spirale časa, je ta roman zasnovan na podlagi izkušnje. Pa naj bo to izkušnja ljubljenja ali bolezni. Vzdolž tega procesa je to eden izmed najlepših romanov o dvojini. (iz spremnega zapisa Telo, obsijano z blago notranjo lučjo – Gabriele Babnik Ouattara)
Lilijana Homovec slika človeško dušo pesniško, z mehkobo in hrepenenjem. Hkrati pa pogumno, brez zadržkov odpira mnoga vprašanja družbenih predsodkov in stigem, ki izhajajo iz spolne pripadnosti oz. delitve po spolu. Kratko vprašanje »Zakaj pa ti nimaš otrok?« je vprašanje, ki je pogosto izrečeno brez premisleka in je vedno brutalno za tistega, ki mu je namenjeno. Vprašanemu pa je že z izrečenim vprašanjem vnaprej onemogočen odgovor. Kajti tega odgovora ni nihče dolžan nikomur. Ta odgovor je vedno last enega samega človeka. (Karmen Simonič Mervic)
